Že naziv nam pove, da je obvezno zdravstveno zavarovanje
obvezno, torej ga moramo imeti. Ni pa nujno, da bodo s tem kakšni posebni
opravki – pravzaprav velik del populacije sploh ne ve, kako
se te obveznosti urejajo in kdo zanje skrbi. Tisti, ki morajo sami
plačevati obvezno oziroma osnovno zavarovanje, so razmeroma redki. Najprej je
treba torej ugotoviti, kdo bo imel z obveznim zavarovanjem sploh opravke in kdo
ne.
Obvezno zdravstveno zavarovanje za mlade
Otroka je treba ob rojstvu prijaviti v obvezno zdravstveno
zavarovanje, potem je zavarovan kot družinski član in sam s tem seveda nima
kakšnih omembe vrednih opravkov. Koristi lahko vse storitve, ki so v
zavarovanje vključene, pravzaprav imajo mladi še nekaj dodatnih ugodnosti.
Obvezno zavarovanje za mlade velja do polnoletnosti, torej
do dopolnjenega 18. leta starosti. Lahko se podaljša, če je mladostnik redno
vpisan v šolski program, v času šolanja velja zavarovanje preko statusa
družinskega člana do dopolnjenega 26. leta starosti.
Obvezno zdravstveno zavarovanje za zaposlene
Prav tako bodo brez kakšnih velikih komplikacij zavarovani
zaposleni. Redna zaposlitev prenaša odgovornost za obvezno zdravstveno
zavarovanje na delodajalca, ki poskrbi tudi za plačilo stroškov in druge
obveznosti. To pomeni, da zaposleni s svojim zavarovanjem ne bodo imeli veliko
dela, čeprav gredo stroški za to seveda iz bruto plače.
Podobno velja za nekatere druge vrste zaposlitve, poleg tega
posebno skupino za obvezno zdravstveno zavarovanje predstavljajo še tisti, ki
imajo pravico do socialne dajatve preko ustreznega zavoda. Tako je obvezno
zdravstveno zavarovanje na različne načine urejeno z minimalnimi komplikacijami
za velik del prebivalstva. Ostali morajo za zavarovanje poskrbeti sami, kar pa
v praksi pomeni večinoma le to, da morajo mesečno poravnati prispevke za
zavarovanje, torej tudi s tem ne bo veliko dela, le stroški so neposredno
razvidni. Vsem pa obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja osnovno kritje
zdravstvenih storitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar